Zjutraj se nas je, kljub nekoliko večjemu zanimanju, zbralo šest navdušencev. Za skupno turo sicer ne prav veliko, pa nič zato. Mi smo se imeli res lepo, pa čeprav vreme morda ni kazalo najbolje. Vendar treba je iti pogledati od blizu in tako se je spet izkazalo, da pogumnim pomaga sreča. Vreme je držalo do konca - megla se nam je vztrajno izogibala, še celo veter nam je prizanašal.
Za lažji dostop smo ponovno izkoristili gondolo, a se je na koncu vseeno nabralo za enega tisočaka višincev gor, smučarije pa seveda še precej več. Šli smo preko Prevale na sedlo pod Prestreljenikom, potem pa smo nameravali proti Prestreljeniškemu oknu. A me je lepa špura potegnila še malenkost naprej do šktbine med Prestreljenikom in Hudim Vršičem. Pa nam ni bilo žel. Smučarija v Veliki graben prav prijetno pomladanska, po ravno preav odpuščenem snegu. Do zadnje izravneve, kjer smo se srečali še s Klemenom, je šlo prav lepo. Potem pa ponovno "pse" na noge in nazaj na sedlo pod Prestreljenikom. Smuka do konte pod Gilbertijem odlična, če ne že fenomenalna. Nato z dvosedežnico do Gilbertija, za kar gre zahvala prijaznim žičničarjem. Za konec pa še spust po smučarski progi vse do avta. Kaj bi hoteli še več. |