Društvo GRS Jesenice


Objavil/a: Andrej Babič, nedelja, 31. marec 2019

Južna Tirolska

Za vikend smo v okviru skupne ture GRS Jesenice oblegali Južno Tirolsko. Starejši veterani so v soboto in nedeljo okupirali smučišča, nekoliko mlajši veterani pa smo na turnih smučeh osvojili dva lepa vrhova, ki sta ponudila tudi odlično smučarijo.
V soboto zjutraj, še v trdi temi, smo krenili iz Jesenic z dvema kombijema. Skupaj z nekaterimi pridruženimi člani se nas je nabralo 15. "Klasični" smučarji so v soboto odšli v Cortino, "turaši" pa v Villgratental. Naš cilj je bil Kreuzspitze, katerega smo v prijetnem tempu osvojili okoli 11. ure. Ker je vršno pobočje obrnjeno nekoliko proti zahodu, je sneg v tem času šele ravno prav odjenjal, tako, da je bila smuka idelna vse do doline. Z nekaj kratkimi kopnimi odstavki, kjer pa snemanje smuči še ni bilo potrebno, smo prismučali vse do avta. V popoldanskem času smo se prestavili v Toblach, kjer smo imeli rezerviran apartma.

Plan za naslednji dan je bil Toblacher Pfanhorn, a je bilo že na prvi pogled jasno, da s te strani snega očitno že primanjkuje, kar je potrdil tudi pogovor z lokalnim gorskim vodnikom. V iskanju alternativne rešitve se v nedeljo zjutraj zapeljemo do simpatičnega jezera Lago di Braies oz. Pragsee. Malo po spominu in malo po občutku se kar preko še vedno zaledenelega jezera, usmerimo proti severu v smeri izrazitega žleba, ki edini nakazuje izhod na višja področja. Smerokaz nam pove, da gre po žlebu tudi pot na Seekofelhütte in naprej na Seekofel. Poti sledimo do manjše izravnave, kjer se usmerimo levo na širna pobočja vzhodno od vrha Seekofel, ki kraljuje nad prej omenjenim jezerom. Pred nami se odpre širno področje, podobno terenu na Komni. Izbrali smo linijo, ki se nam je zdela najbolj idealna in dosegli neizrazit vrh v grebenu vzhodno od Seekofla. Imena vrha žal nismo uspeli ugotoviti, a pozabili ga zagotovo ne bomo. Smučanje je bilo namreč en sam užitek, sprva po uležanem pršiču, nato pa po lepo predelanem in ravno prav odjenjanem spomladanskem snegu.

Na povratku smo preko strmega žleba v spodnjem delu izvedli še manjšo reševalno akcijo. Fant in dekle sta se v lahkih pohodnih čevljih, ki za hribe, sploh zimske ne, niti najmanj niso primerni, povzpela po žlebu, na vrhu pa ugotovila, da ne gre več ne naprej ne nazaj. Skozi celoten žleb smo jima z lopato izklesali stopnice in ju pospremili do varnega terena. No ja, vsaj zahvalila sta se nam na koncu.

Mi pa preko še vedno zaledenelega jezera, po katerem se je kar trlo sprehajalcev, v drsalni tehniki praktično skoraj do avtomobila. Pokličemo še veterane in izvemo, da so že zaključili smučanje na smučišču Silian in da se že peljejo proti domu. Zadovoljni z opravljenim delom, tudi mi zložimo opremo v kombi in na pot proti domu.

Za nami sta spet dva lapa dneva, kakršnih človek zlepa ne pozabi.
http://www.grs-jesenice.org/novice.php?pid=268 28. 3. 2024