Katarina je za vikend organizirala turo v Otztalske Alpe na Wildspitze. V soboto zarana se nas je zbralo 17 udeležencev/k. V Vent, ki je bil naše izhodišče, smo prispeli po pribl 7. urah vožnje. Parkirali smo pri spodnji postaji sedežnice. Načrt, da se peljemo še 100m višje v Rofen se je izjalovil, ker je cesta zaprta. Hoja navkreber po smučišču je bila zaradi popoldanske pripeke kar naporna (kakor za koga), a smo po slabih 3. urah izgubljeno tekočino že nadomeščali na terasi koče Breslauer. Tu smo tudi prespali.

Mare, Nanika, Aleksandra, Metod, Gorazd in Raf smo plezali greben, ki se pne direktno nad kočo – Urkundgrat (III, 400 m). Najprej se je potrebno vzpeti po markirani poti na Urkundkolm (3134 m), nato pa po nadaljevanju grebena in po razu, dokler se ne priključi JV grebenu. Poplezavanje je prijetno z nekaj zoprnega skrotja, težavnost in izpostavljenost pa se povečata na JV grebenu, kjer srečaš celo nekaj svedrovcev. Pozihrali smo en raztežaj in kmalu stali na vrhu Oetztaller Urkunda (3556 m). Namen je bil splezat še preostali JV greben do vrha Wildspitze, pa je bila kamnina bistveno slabša kot nižje doli, nas pa preveč za tako steno. Spustili smo se na ledenik Rofenkarner in se na vrh povzpeli po V grebenu, ki je mestoma ponujal dokaj delikatno prečenje po načetih grebenskih opasteh. Po postanku na vrhu je sledil še dolg sestop preko Miterkarsharte in po osmih urah, je odleglo ob pivu na koči.

Ostali so vrh dosegli v nasprotni smeri. Vzpon po ferati na Miterkarsjoch, preko ledenika na SZ strani na vrh, z njega pa po V grebenu na ledenik na S strani (da ne bi bili prehitro nazaj), preko grebena na ledenik Rofenkarner in nazaj do koče.

Od tam spust nazaj v dolino, pridni spet peš, lenuhi, ožuljeni,…, pa s sedežnico.

Hvala PD in GARS Jesenice za posojena kombija, Katarini za organizacijo in onim tam zgoraj za vreme.

Ps/ Slik od »taleve« skupine nimam, upam da smo »tadesni« zadosti simpatični za v pripeto fotogalerijo.