Objavil/a: Andrej Babič, sobota, 7. maj 2016
Kotovo sedloRatečani so, tako kot vsako leto, organizirali smuk dvojic iz Kotovega sedla in spodobi se, da je tudi naša postaja zastopana. Do Tamarja smo se "prišvercali" z avtomobilom, naprej pa ne gre drugače kot peš. Kakšne pol ure je potrebno nesti smuči, potem pa smo po lepi špuri in ob srečavanju znancev, s katerimi se videvamo v glavnem ob podobnih priložnostih, kar je tudi čar tovrstnih srečanj, lagodno dosegli sedlo oz. skrajno točko levo nad sedlom, do koder se da s smučmi.
Sreča je bila na naši strani, saj smo do sem hodili v senci ostenja Travnika in Šit, potem pa je še oblak poskrbel, da nam ni sonce žgalo direktno za vrat. Ko smo prišli na vrh pa se je oblak vljudno umaknil in sonce je prijetno grelo in posušilo prepotene majice in mokro opremo. Počasi se je bližal čas štarta, zato smo po idealno smučljivem snegu odbrzeli do bivaka, se prijavili, potem pa počasi proti dolini. Smuka je bila malo mešana, v celoti gledano pa vseeno ravno toliko zadovoljiva, da smo na koncu združno ugotovili, da je bilo spet enkrat lepo in prijetno.
Zaključek je sledil v Ratečah v in pred prostori gostiteljev, ki so poskrbeli, da nismo odšli niti lačni niti žejni. |
|
