Ob zaključku dopusta sva na kratko obiskala Dolomite.

V soboto smo bili klicani na reševanje obolele osebe v Koči na Golici

Na naš najvišji nebotičnik, na katerega ne vodi markirana pot

Vsakoletna klasika nad Vršičem

Plan je bil drugačen, a na koncu se je izteklo, da se bolje skoraj ne bi moglo. Z Igorjem sva se dobila zjutraj na Hrušici. Prvotni plan je bil Strasskopf nad Lienzem, a ker sva ostala sama, sva začela razmišljati o kakšni bližji varianti. Ker so bile prejšnji dan na spletu objave o dobrih razmerah na Gmeinecku in predvsem o tem, da se po cesti da pripeljati skoraj do avta, nisva dolgo razmišljala.

Končno ena turna smuka v domačem koncu.

Znanje je potrebno obnavljati, pa tudi kaj novega je potrebno včasih osvojiti. Zato smo, kot vsako leto, izvedli vajo iz zimske tehnike reševanja.

Začetnih nekaj 100 višincev po smučišču, smo si nameravali olajšati s sedežnico, a se na planini Faschingalm, kjer je spodnja postaja sedežnice, žal ne da kupit kart. Žičnicar pa tudi ni hotel nič slišati o tem, da bi nas vseeno spustil na sedežnico. Od dveh možnosti - ali se vrniti v dolino in kupiti karte ali pa vzeti pot pod noge - smo se odločili za drugo.

Nedeljska turna smuka na Plankowitzspitze.