Okraski, foto: Igor Zalokar
Trojčki, foto: Andrej Babič
Večerno sonce
Razgled, foto: Igor Zalokar
Akcija
Očak s podaniki, foto: Andrej Babič
Sobivanje, foto: Igor Zalokar
Julijci na dlani, foto: Andrej Babič
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Katarina Noč, sreda, 8. februar 2017, ogledov: 1465

Mesec lednih slapov

Letošnji januar je bil radodaren z nizkimi temperaturami in odličnimi lednimi razmerami. Tako ni potrebno posebno poudarjati, da kdor je imel namen, je lahko pri številu preplezanih lednih slapov nadoknadil celo za kakšno leto ali dve nazaj.
Prvi vikend v januarju, ko je preostala Slovenija od lokalnih plezalcev še čakala na poročila o lednih razmerah, smo Jeseničani, pa tudi kdo iz Mojstrane bi se našel, uživali v bližnjih slapovih v zatrepu Vrat in v Prednji glavi. Z Rokom in Maretom smo sezono začeli z Zadnjim slapom nad Krnico. Naslednji dan smo s Petrom plezali Desni slap za Aljaževim domom, ki ponudi z ravno prav strmo izstopno svečo. Zaradi preobilice časa tisti dan sva šla z Rokom še v Mali slap, ki se nahaja nasproti zimske sobe. V Kresalovem vodničku je slap dolg slaba dva raztežaja, letos je bilo ledu toliko, da sva lahko potegnila štiri polne raztežaje. Naslednji vikend je bil na sporedu ledni tečaj v okviru alpinistične šole AO Jesenice, ki smo ga izvedli pri Rabeljskem jezeru ob slapu Fortino. Rečem lahko, da je bila udeležba nadpovprečna, bilo nas je okoli 25. Ob prihodu nas je sprva zaskrbelo, če bi tečaj sploh izvedli, saj je kljub obilice ledu, še vedno povsod teklo precej vode. Ko pa je najhitrejša naveza alpinističnega podmladka prvi raztežaj slapa uspešno preplezala, se tudi nikomur drugemu ni več dalo iskati nove lokacije. Razmere so bile sredi meseca na vrhuncu, z vseh strani je bilo slišati o dolgih vrstah pod Luciferjem in Peričnikom. Celo Rinka, ki že dolgo ni imela ponovitve, je letos postala medijsko odmevna, čeprav preplezana navsezadnje le ni bila. V drugi polovici meseca je bilo treba že bolj premisliti, do kam se zapeljati. Z Rokom sva bila že ob osmih zjutraj v Trenti pod slapom Julijana, pa vendar so bile pred nama že štiri naveze. Tako sva šla najprej v slap Kukla, ki je za kakšno oceno lažji od Julijane, vrste pa ni bilo. Dočakala pa sva tudi trentarsko kraljico. Plezala sva vzporedno z navezo iz Italije, pred nami so bili Hrvati, ampak tudi nova poznanstva kdaj odtehtajo kakšno nevšečnost. Naslednji dan smo se Jeseničani zopet množično odpravili v Zajzero, kjer sva z Rokom splezala Piccolo Nabois, Mare in Čaro sta bila v sosednjem Placche Parallele, ostali so šli v La bello Furlano. Vsi trije slapovi imajo nekaj čez 200 metrov, varovanje je urejeno s svedrovci, prav tako tudi spust ob vrvi. Led je bil idealen, nam se je kar nasmihalo. Naposled je prišel čas tudi za Luciferja. Zanj se vedno splača vzeti dan dopusta in izkazalo se je, da na zadnji petek v januarju tam tudi ni bilo pretirane gneče. Plezanje je bilo tokrat vsaj za oceno lažje, saj so mnogi pred nami slap že dodobra naluknjali in utrdili stope. Uživali smo, Lucifer ima vendarle svoj čar, katerega nima noben drug slap. Za začetek februarja je bila napovedana otoplitev in vrhunec ledne sezone je bilo potrebno zaključiti v slogu. Pod Predelom sva z Rokom splezala še slapa Strmec in Predelica. Pri slednjem se je že poznalo, da ne bo več dolgo. Na nekaterih mestih so odpadali ogromni talarji, donelo pa je tudi pod ledom.

Začetek leta 2017 je bil torej idealen. Upam, da bo v skladu s prenekaterimi željami minil tudi preostanek leta.

Fotogalerija

Avtor/ica: Katarina Noč

Mesec lednih slapov

Mesec lednih slapov



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Gorska reševalna zveza Slovenije
Planinska zveza Slovenije
© Društvo GRS Jesenice, 2020