Okraski, foto: Igor Zalokar
Trojčki, foto: Andrej Babič
Večerno sonce
Razgled, foto: Igor Zalokar
Akcija
Očak s podaniki, foto: Andrej Babič
Sobivanje, foto: Igor Zalokar
Julijci na dlani, foto: Andrej Babič
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Andrej Babič, nedelja, 11. februar 2018, ogledov: 1884

Veliki Draški vrh

Kolegi reševalci iz avstrijskega Beljaka so vikend preživeli v družbi gornjesavskih reševalcev. Po sobotni skupni vaji, so želeli izvesti še eno smučarsko turo v naših krajih. Glede na vremenske razmere in snežne pogoje, smo jim predlagali dve možnosti in odločili so se za nekoliko daljšo od obeh predlaganih variant - Veliki Draški vrh.
Točnost je lepa čednost in ob dogovorjeni uri smo se zbrali pred društvenimi prostori in se družno odpeljali proti Pokljuki. Avstrijski kolegi skoraj tako številčni kot dan prej, midva pa žal z Gorazdom edina predstavnika naše postaje, pridružil pa se nama je še Dražen iz AO-ja, ki je celodnevno dogajanje, najbolj pridno od vseh, beležil na spominsko kartico. Na Pokljuki nas je dohitel še Martin iz GRS Mojstrana, tako da se je tekom dneva vseeno slišalo tudi nekaj slovenske govorice.
Malo pred pol deveto smo štartali iz meglene Pokljuke, preko planine Konjščina na preval Jezerca, kjer smo le pokukali iz megle. Če ne bi tik pred nami trije prismučali iz Srenjskega prevala, bi nas čakalo mućno gaženje, tako pa so nam mladci potegnili špuro vse do vrha. Nasploh smo v celem dnevu srečali zelo malo podobno mislečih, kar za te konce ni običajno.
Razmere za smučanje so bile vse mogoče. Kot običajno vršni del ni bil za prehvaliti, zato pa nadaljevanje do Jezerc po sistemu dolinic v vpadnici vršne strehe čista poezija po prvovrstnem pršiču. Na Jezercih se razdelimo v dve skupini in večina se nas vzpne še na Srenjski preval. Na drugi strani pod Viševnikom smo spet ohladili noge v čudovitem pršiču, a smo se v nadaljevanju kmalu pošteno ogreli s kratkim "štamfanjem" do Kačjega roba. Tu pa sprva razočaranje zaradi nemogoče skorje, ki pa je nižje v macesnovem gozdu spet prešla v prvovrsten pršič. Nadaljevanje po žlebu nad smučiščem in po smučišču pa je vsem znana klasika. Turo smo zaključili s kavo oz. pivom v hotelu na pokljuki z enotno ugotovitvijo, da lepše skoraj ne bi moglo biti.

Fotogalerija

Avtor/ica: Dražen Papec, Andrej Babič, GRS Beljak

Veliki Draški vrh



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

© Društvo GRS Jesenice, 2024