Objavil/a: Marko Štojs, ponedeljek, 27. marec 2023, ogledov: 274Similaunhutte, Fineilspitze 3514m, Maso Corto | Turno do Similaunhutte, na Finailspitze in nazaj v Maso Corto. |
V soboto se nas je zgodaj zjutraj (ali pozno ponoči) na zbirnem mestu pojavilo 5 turno smučarskih užitkov željnih. Krenili smo v Val Senales, od koder smo se po 5. urah vožnje z gondolo zapeljali na Grawand, kjer je na 3212m najvišji hotel v Evropi. Od tam se po smučišču spustimo na najnižjo točko smučišča, se navežemo in začnemo iskat prehode na ledenik Hochjochferner. Prehod najdemo precej nižje kot smo najprej mislili, a udobno in predvsem varno. Na ledeniku smo bolj malo videli kam gremo, a smo vseeno našli sedlo Hauslabjoch in se na drugi strani skrili pred močnim vetrom približno na mestu, kjer je bil najden znameniti Ötzi. Pospravimo kože in se po prvovrstnem pršiču spustimo v dolino od koder pride pot iz Venta. Spet nataknemo pse in stopimo na gaz, ki nas pripelje do koče Similaun na 3019m. To je bila pot, ki smo jo načrtovali za soboto, v kateri smo naklepali pribl. 11km in 700 višincev. Sploh ne veliko, a so slabe razmere povzročile, da smo porabili več časa, kot bi ga drugače.
Nedeljski jutranji pogled skozi okno nas je zaradi megle, močnega vetra in še slabše napovedi za popoldan, prepričal, da smo sklenili spremeniti načrt. Namesto na Similaun smo se spustili malo nad točko, kjer smo v soboto zadnjič nataknili pse. Od tam se v sončku povzpnemo nazaj na sedlo Hauslabjoch in še malo višje na prvo ramo vzhodnega raza na Finailspitze, ki je bil s 3514m najvišja točka ture. Sicer ne za vse, ker smo trije na zadnji prečki predvrha obrnili, dva pa sta poskrbela, da smo vsi vsaj na sliki videli, kakšen je razgled z vrha. Na moč koristno je bilo, da se je vidljivost toliko popravila, da smo z raza lahko opazovali ledenik pod nami, ter videli kje je smučala skupina špancev pred nami. Nihče ni izginil v kakšno razpoko, zato smo šli po njihovih sledeh vse do roba ledenika. Od tam smo poiskali take prehode v dolino, da smo imeli še kaj od smučanja. Veliko sicer ne, saj je bila vidljivost tako slaba (difuza), da nekajkrat sploh nisem opazil, da sem na mestu, ali pa se že pomikam nazaj. V dolini spet nataknemo pse in se povzpnemo do smučišča, pa po njem v dolino do parkirišča oz. najbližjega bifeja. Analiza ni bila prav dolga, saj nas je čakala še vožnja domov. A skupna misel je bila, da bi se bilo fajn vrniti za kakšen dan dlje.Fotogalerija
|
Avtor/ica: Marko Štojs
Similaunhutte, Fineilspitze 3514m, Maso CortoTurno |
|
|
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Pozabljeno geslo
Člani društva
RSS kanali
Fotogalerija
Video galerija
