Okraski, foto: Igor Zalokar
Trojčki, foto: Andrej Babič
Večerno sonce
Razgled, foto: Igor Zalokar
Akcija
Očak s podaniki, foto: Andrej Babič
Sobivanje, foto: Igor Zalokar
Julijci na dlani, foto: Andrej Babič
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Miha Novak, sreda, 21. junij 2023, ogledov: 315

Visoki in srednji Rokav

V samotnem kraljestvu najvišjih nebotičnikov Julijskih Alp nad bivakom nad Jezeri
V torek je po lanskem neuspelem poizkusu zaradi slabega vremena napočil čas za napad na Visoki Rokav. V lanskem letu smo se zadovoljili Dovškim križem. Ob 4h zjutraj se iz Jesenic odpravimo Andraž, Tomaž in moja malenkost na izhodišče Poldov Rovt. Od tam se odpravimo po strmi poti, ki se v ključih vzpenja na Brinovo glavo. Naredimo 5 minutno pavzo, da se malo okrepčamo s pijačo in naredimo par fotk z mogočno Triglavsko severno steno. Strmina tudi v nadaljevanju poti ne popušča. Po dveh urah in pol smo na sedlu med Šplevto in Dovškim križem. Tu se nam prvič odpre pogled na današnji cilj. Pot nas bo vodila skozi zasnežen in strm Rokavski ozebnik, zato si nadenemo dereze, čelado in pohodne palice zamenjamo za cepin. Sledil je vzpon skozi temačen Rokavski ozebnik. Na vrhu ozebnika pokukamo v Kotle in si od blizu ogledamo Financarje (našpičen greben iz Rokava proti Škrlatici). Navežemo se in napadem vstopni kamin III+. Ker sem jaz na Visokem Rokavu že bil, se  Tomaž in Andraž strinjata, da vodim plezalni del vzpona na vrh. Poplezavamo po krušljivem terenu do vrha. V slabih petih urah stojimo na samotnem in malo obiskane gore. Razgledi čudoviti daleč na okoli. Naredimo par slik in požirek pijače in uživamo na vrhu. Na nebu opazimo kako se valijo meglice iz Primorske strani, zato se odločimo za sestop. Zaradi krušljivosti smo vsi enotnega mnenja, da se spustimo ob vrvi. Nekdo se je zelo potrudil in sidrišča opremil s svedrovci in rinkami. Vse pohvale.nasmeh Med samim spustom nam pogledi uhajajo proti srednjim Rokavom. Po treh spustih po vrvi stojimo na vrhu Rokavskega ozebnika. Andraž predlaga, da se povzpnemo še na Srednji Rokav. Seveda sva s Tomažem takoj za. Sam bom na slednjem prvič zato je želja še toliko večja. Kot bi mignil smo v 15 minutah na vrhu Srednjega Rokava. Naredimo par fotografij in se pripravimo za sestop. Tik pod vrhom je eno strmo sitno mesto, zato je koncentracija popolna. Zopet smo na vrhu Rokavskega ozebnika, kjer si oprtamo nahrbtnike, na čevlje si nadenemo dereze in v roke primemo cepin. Sestop skozi ozebnik veliko hitreje mine kot vzpon. Zbranost pri sestopu ostaja popolna. Vsake toliko časa se skotali kakšen kamen po ozebniku navzdol, zato vsake toliko časa eden izmed nas pogleda navzgor. Pri Bivaku 2 snamemo dereze, čelade in pasove. Sežemo si v roko in naredimo odmor. Sestopimo po meliščih mimo malega Materhorna v Rdeči potok. Po uri in pol smo pri vozilu. Vsi trije z nestrpnostjo pričakujemo osvežitev pri Peričniku in zasluženo okrepčilo v Aljaževem hramu na Dovjah.
Božanska turakul



  
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

© Društvo GRS Jesenice, 2024